Štirinajstletni Pio Amato bi rad čim prej postal moški. Živi v Ciambri, majhni romski skupnosti v Kalabriji, kjer se od starejšega brata Cosima hitro uči trikov družinskega posla. A čeprav tudi pije in kadi kot on, ga ne spoštujejo, kot si želi. Nekega dne pa Cosimo in njegov oče ne moreta več skrbeti za družino in Pio končno dobi priložnost, da se izkaže.

Film, postavljen na italijanski jug in posnet s člani romske družine, pripoveduje avtentično zgodbo o fantu, za katerega zgodnji vstop v svet odraslih ni zgolj stvar preživetja. Producent filma je Martin Scorsese.

Iz prve roke
»Družino Amato sem prvič srečal leta 2011, ko je bil ukraden moj fiat panda, poln filmske opreme. Bili smo v Gioia Tauru, kjer smo ravno snemali kratki film A Chjàna /…/. Ko v Gioia Tauru izgine avto, je prva stvar, ki jo narediš, da ‘greš k ciganom’. Takrat sem prvič videl Ciambro. V trenutku sem se zaljubil v ta kraj, v njegovo energijo … /…/ Tri dni smo morali čakati, da smo dobili avto nazaj. Piev dedek (na njem temelji lik nona Emiliana) je namreč ravno umrl in družina se pred pogrebom nikakor ni hotela pogajati za odkupnino. Pogrebna ceremonija je name očitno naredila močan vtis, saj sem se jo pet let kasneje odločil vključiti v film. Pravzaprav me je vse dogajanje tako prevzelo, da sem kmalu zatem napisal prvi osnutek za film V Ciambri. /…/ Veliko časa sem se ukvarjal s prebijanjem zidu med nastopajočimi in sabo. Nisem skušal graditi ‘profesionalnega odnosa’. Med nami je vladalo vzdušje domačnosti in zaupanja – in mislim, da so bili zato zame pripravljeni narediti, kar sem jih prosil. /…/ Moji filmi niso ‘objektivni’, a tudi ne zagovarjajo neke specifične ideje. V njih gre predvsem za raziskovanje likov, ki se znajdejo v konfliktnih in protislovnih situacijah ter se skušajo z njimi spopasti po svojih najboljših močeh. Film V Ciambri se sicer dotakne tem, kot so medrasna razmerja, revščina, stereotipi in zločin, vendar gre predvsem za zgodbo o Piu; o tem, kdo je in kdo bi utegnil postati.«
– Jonas Carpignano

»V Ciambri je očarljiv in dovršen film. Svet teh ljudi je prikazan tako živo in intimno, da se mi je zdelo, kot bi živel z njimi /…/. Preprosto neverjetno je, kaj režiserju uspe narediti z mladim protagonistom; kako zrel in kompleksen nastop mu uspe izvabiti iz njega. Ganljiv in prelep film.«
– Martin Scorsese