Winfried, postarani učitelj klavirja, ki s čudaškimi šalami rad spravlja okolico v zadrego, se nenadoma odloči, da bo z obiskom presenetil hčerko. To je nerodna poteza, saj je Ines resna in ambiciozna poslovna ženska, ki se kot korporativna strateginja ravno ukvarja s pomembnim projektom v Bukarešti.

Toni Erdmann, velika senzacija zadnjega festivala v Cannesu in za marsikoga film leta, je neznansko smešna in hkrati globoko ganljiva pripoved o družinskih vezeh, o vlogah, ki jih v življenju igramo, ter o tem, da nikoli ne smemo izgubiti smisla za humor.

Iz prve roke
»Hotela sem povedati nekaj o družini – o vlogah, ki so nam bile dodeljene in ki jih vsi igramo, o togih, skoraj ritualnih vzorcih, ki vladajo v družinah, ter o skrivni želji, da bi pred vsem tem pobegnili in začeli z ničle. /…/ Med pisanjem scenarija sem hitro ugotovila, kako težko je ubežati lastni družini. Ničesar ne poznamo bolje. Imamo le eno družino in razmerje med starši in otroki traja vse življenje. /…/ Moj oče je strasten šaljivec. Ko sem bila stara dvajset let, sem bila povabljena na premiero filma Austin Powers, kjer so kot darilo razdeljevali lažne zobe. Poklonila sem jih očetu, ker sem imela občutek, da mu bodo prišli prav. In res jih je dobro izkoristil: vtaknil jih je v usta, preden je šel k zobozdravniku, ali pa ko se je v restavraciji pritoževal nad hrano. Poleg tega sem velika ljubiteljica Andyja Kaufmana, ki je imel celo vrsto alter egov – eden izmed njih je bil Tony Clifton.«
- Maren Ade