Leto 2012. Nedaleč stran od Timbuktuja, ki so ga zasedli verski fundamentalisti, živi pastir Kidane preprosto in mirno življenje z ženo, hčerko in osirotelim dečkom, ki mu pomaga pri delu. Kaos, ki vlada v mestu, do njih sprva ne seže, a idila ne traja dolgo. Ko Kidane po nesreči ubije ribiča, ki je pokončal 'GPS', njegovo najljubšo kravo, se mora tudi sam soočiti s krutimi zakoni tujih okupatorjev.

Veliki poet afriškega filma Abderrahmane Sissako (Čakajoč na srečo, Bamako) brez trohice senzacionalizma pripoveduje pretresljivo zgodbo iz Zahodne Afrike pod džihadističnim režimom. V svoji neprizanesljivi obsodbi fundamentalizma se režiser tudi tokrat ne odpove značilnemu občutku za lepoto, humor in ironijo. Sedem nagrad cezar (za najboljši film, režijo, scenarij, glasbo, zvok, montažo in fotografijo) ter nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film.

Iz prve roke
»29. julija leta 2012 se je v Aguelhoku, majhnem mestu v severnem Maliju – dobro polovico kraja so zasedli večinoma tuji okupatorji –, pred brezbrižnimi očmi medijev in sveta zgodil strahovit zločin. Par v tridesetih, ki mu je sreča naklonila dva otroka, je bil kamenjan do smrti. Njun zločin: nista bila poročena. Posnetek njunega uboja, ki so ga na spletu objavili storilci, je grozljiv. Ženska umre ob udarcu prvega kamna, ob čemer se moškemu iz grla izvije divji krik. Sledi tišina. Kmalu zatem ju bodo odkopali, nato pa spet zakopali drugje. Aguelhok ni niti Damask niti Teheran. O tem se torej ne govori. Zavedam se, da je to, kar pišem, neznosno. Nikakor nočem izrabljati čustev, da bi promoviral film. Zdaj, ko vem, kaj se je zgodilo, moram o tem spregovoriti – v upanju, da nobenemu otroku ne bo več treba izvedeti, da sta njegova starša umrla zato, ker sta se ljubila.«
- Abderrahmane Sissako