Znameniti brazilski fotograf Sebastião Salgado je zadnjih štirideset let potoval po različnih celinah in v objektiv ujel dogodke, ki so ga globoko zaznamovali: vojne, lakoto in izgnanstvo. Po vseh grozotah, ki jim je bil priča, je zadnja leta upanje spet našel v naravi. Zdaj se posveča okoljevarstvu in odkrivanju neokrnjenih kotičkov sveta, ki jih predstavlja v obsežnem fotografskem projektu, svojem »ljubezenskem pismu planetu«.

Življenje in delo Sebastiãa Salgada, enega največjih mojstrov reportažne fotografije, nam v dokumentarnem filmu Sol zemlje razkrivata njegov sin Juliano in Wim Wenders, tudi sam fotograf.

Iz prve roke

»S kritikami, češ da so njegove fotografije prelepe, preveč estetizirane, se nikakor ne strinjam. Ko fotografiraš revščino in trpljenje, moraš dati portretirancem določeno dostojanstvo in se izogniti zdrsu v voajerizem. Kar pa ni preprosto. To lahko dosežeš samo, če z njimi razviješ dober odnos ter se resnično poglobiš v njihovo življenje in položaj. To uspe le redkim fotografom. /…/ Mislim, da je dal Sebastião resnično dostojanstvo vsem, ki se so znašli pred njegovim objektivom. Njegove fotografije ne govorijo o njem, temveč o vseh teh ljudeh!«
- Wim Wenders

»S pomočjo Sebastiãove zgodbe in njegovih spominov smo hoteli zastaviti vprašanje: kaj je tisto, kar spremeni človeka? Kaj se je spremenilo v Sebastiãu Salgadu? /…/ Mislim, da so ljudje, ki jih je fotografiral, čutili dobrohotnost njegovega pogleda. Razmišljal sem o tem, kaj se je zgodilo med Sebastiãom in njimi pred in po tistem, ko je pritisnil na sprožilec, pa tudi kaj lahko iz teh izmenjav črpamo mi – da, celo mi, ki živimo v privilegiranih, brezbrižnih družbah. O tem naj bi film torej govoril. Da pa bi ga izpeljali, smo potrebovali nekoga, ki ne bi bil tako vpleten kot jaz in bi se lahko neobremenjeno pogovarjal s Sebastiãom. /…/. Zares je bilo čudovito videti, kako je [Wenders] spoštoval intimnost tega projekta, hkrati pa ga dopolnil s kopico bistvenih elementov ter mu prinesel svojo edinstveno senzibilnost in čut za vizualno.«
- Juliano Ribeiro Salgado