Pokličite 04/512 10 78; 040/551 213 |

Film

Podrobnosti
Phoenix  - poster

Phoenix

orig. (Phoenix )

Dolžina: 98 min
Leto: 2014
Država: Nemčija
Jezik: nemščina
Scenarij: Christian Petzold v sodelovanju s Harunom Farockijem po romanu Le retour des cendres Huberta Monteilheta
Režija: Christian Petzold
Igrajo: Nina Hoss, Ronald Zehrfeld, Nina Kunzendorf

 

Festivali, nagrade

Nagrada FIPRESCI – San Sebastián. Toronto. London. Viennale. Solun. LIFFe. Rotterdam. Hongkong

 

Povezava: IMDb

 

Junij leta 1945. Nelly Lenz, ki se je iz koncentracijskega taborišča vrnila s hudo iznakaženim obrazom, po rekonstrukcijski operaciji začne iskati ljubezen svojega življenja, moža Johnnyja. Ta živi v prepričanju, da njegova žena – tako kot vsa njena družina – ni preživela holokavsta. Ko ga Nelly končno izsledi, Johnny v njej ne vidi nič več kot žensko, ki je čudno podobna njegovi mrtvi soprogi. Predlaga ji, da bi prevzela njeno identiteto in mu tako pomagala do družinske zapuščine. Nelly, ki hoče vedeti, ali jo je Johnny resnično ljubil ali pa je bil prav on tisti, ki jo je izdal nacistom, tako postane svoja lastna dvojnica.

Psihološka drama, postavljena med ruševine Berlina leta 1945, je zgodba o ženski, ki trmasto verjame, da lahko ljubezen preživi grozote vojne. Triler noir s pridihom Vrtoglavice je posnel Christian Petzold, eden največjih mojstrov t. i. berlinske šole.

Iz prve roke
»Med pripravami je na nas močno vplivalo besedilo Alexandra Klugeja Ein Liebesversuch [Ljubezenski eksperiment]. Zgodba se dogaja v Auschwitzu. Nacisti skozi luknje gledajo v zaprto sobo. Opazujejo par, ki se je nekoč strastno ljubil – tako je zapisano v dokumentih. Nacistični zdravniki skušajo to ljubezen obuditi: hočejo, da bi imel par spolni odnos. Cilj je ugotoviti, ali je bila ženska uspešno sterilizirana. Poskusijo vse: šampanjec, rdečo luč, škropljenje z ledeno mrzlo vodo, da bi ju potreba po toploti morda spet prignala skupaj ... Vendar se nič ne zgodi: moški in ženska se niti ne pogledata. Neuspeh nacističnih zdravnikov na neki čuden način pomeni zmago za ljubezen: ljubezen, ki je izgubljena in ki je ti zločinci ne morejo priklicati k življenju. Mislim, da je bil ta tekst za nas najpomembnejši. Ali je mogoče skočiti nazaj čez globoko, nihilistično brezno, ki so ga v Nemčiji izkopali nacionalsocialisti, ter rekonstruirati čustva, ljubezen, usmiljenost, sočutje – življenje nasploh? Nelly ne sprejme, da zgodbe in pesmi niso več mogoče, da ni več mogoča ljubezen. Čas hoče zavrteti nazaj. Ljudje, ki se z nečim nočejo sprijazniti, ki so uporniški in trmasti, me kot režiserja zanimajo. /…/ Ko je bil Harun še moj učitelj na akademiji v Berlinu, mi je dal v branje svoj esej o [Hitchcockovi] Vrtoglavici, v katerem je govoril o moški projekciji, o moškem, ki hoče zgraditi žensko po svoji zamisli. Potem je bila tu še knjiga [Huberta] Monteilheta Le retour des cendres [1961], o kateri sva imela dolge diskusije. /…/ Gre za nekakšno mešanico med Vrtoglavico in zgodbo o vrnitvi iz koncentracijskega taborišča. /…/ Spraševala sva se, ali bi lahko to bila knjiga, ki bi zapolnila vrzel v nemški filmski industriji. Česa takšnega v Nemčiji namreč nimamo. Američani so bili v Vietnamu, vojaki so se vrnili in nastal je novi film: Cimino, Noč živih mrtvecev in tako naprej. Vrnitev domov je osnova pripovedništva, to je tudi tema Odiseje. Tudi neorealizem govori o vrnitvi domov, ne le v smislu filma ceste, ampak kot vprašanje: kdo smo, kaj je ta dežela? Nemci bi morali to zgodbo o vrnitvi domov dobiti že leta 1945, a je niso posneli. Nočejo videti samih sebe, saj se nočejo soočiti s svojo krivdo. Mislim, da je to rana, ki se vleče skozi vso našo filmsko zgodovino – do danes. /…/ Nellyjine nemogoče sanje se mi zdijo podobne sanjam narediti film: nočem biti več duh, delati hočem filme, v katere verjamem, hočem imeti obraz, hočem biti ljubljen. Nisva si tako različna, lahko jo razumem.«
- Christian Petzold

 

Christian Petzold se je rodil leta 1960 v Hildnu in študiral režijo na Nemški akademiji za film in televizijo v Berlinu. Z mednarodno priznanimi filmi, kakršni so Notranji mir (Die innere Sicherheit, 2001), Yella (2007) in Jerichow (2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nemških režiserjev, znane pod imenom berlinska šola. Leta 2012 je z Nino Hoss in Ronaldom Zehrfeldom posnel film Barbara, ki mu je poleg številnih drugih priznanj prinesel srebrnega medveda za najboljšo režijo na Berlinalu, obenem pa potrdil njegov sloves enega najbolj kritiško cenjenih sodobnih nemških režiserjev.

PRIHAJAJOČI FILMI
Čas deklištva
Čas deklištva
četrtek ob 20h / sobota ob 18h
art kino
Nesrečniki | Filmsko gledališče
Nesrečniki | Filmsko gledališče
petek ob 20h
filmsko gledališče
Novice
Filmsko gledališče | Pomlad 2020
12.02.2020

V Kinu Sora že 29 let pripravljamo program Filmskega gledališča. V spomladanskem in jesenskem ciklusu predstavimo 9 filmov, ki so prejemniki  prestižnih nagrad in navdušujejo ...več

Priporočamo

Nesrečniki | Filmsko gledališče

Nesrečniki | Filmsko gledališče

drama
petek ob 20h
filmsko gledališče

Policist Stéphane se pridruži kriminalistični enoti v pariškem...

Nesrečniki | Z LIFFa v Loko

Nesrečniki | Z LIFFa v Loko

drama
01.03 ob 20h
art kino

Policist Stéphane se pridruži kriminalistični enoti v pariškem...

Dnevnik Diane Budisavljević | Filmsko gledališče

Dnevnik Diane Budisavljević | Filmsko gledališče

drama
06.03 ob 20h
filmsko gledališče

Leto 1941. Diana Budisavljević, žena uglednega zagrebškega zdravnika,...

Dnevnik Diane Budisavljević | Z LIFFa v Loko

Dnevnik Diane Budisavljević | Z LIFFa v Loko

drama
08.03 ob 19h
art kino

Leto 1941. Diana Budisavljević, žena uglednega zagrebškega zdravnika,...

škofja loka ministrstvo za kulturo europa cinemas art kino mreža Slovenski filmski center europa cinemas