Paterson je voznik avtobusa v mestecu Paterson v New Jerseyju. Njegovo življenje se odvija po ustaljenem ritmu. Skozi okno avtobusa vsak dan opazuje mesto, ki drsi mimo, in lovi drobce pogovorov med potniki. Med odmori v beležko zapisuje svoje pesmi. Po službi pelje na sprehod psa in v baru popije natanko eno pivo. Nato se vrne domov k ženi Lauri. Njen svet se za razliko od moževega ves čas spreminja in vsak nov dan ji prinaša nove sanje. A Paterson jo ljubi in ona ljubi njega. Film beleži sedem dni v življenju dveh povsem običajnih ljudi.

Jim Jarmusch je ustvaril tiho filmsko pesem o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega življenja ter z njo očaral kritike in občinstvo na zadnjem festivalu v Cannesu.

Zanimivosti
V Patersonu, industrijskem mestu v New Jerseyju, nedaleč od New Yorka, je živelo nekaj pomembnih kulturnih ikon, med njimi pesnika William Carlos Williams in Allen Ginsberg, Lou Costello (iz dvojca Abbott in Costello), italijanski anarhist Gaetano Bresci, glasbeni duet Sam & Dave in raper Fetty Wap.

Film je navdihnila pesnitev Paterson Williama Carlosa Williamsa (izdana v petih knjigah med letoma 1946 in 1958) ter njegova znamenita misel: »Ni idej, so samo stvari.«

Iz prve roke

»Paterson slavi poezijo podrobnosti, variacij in vsakodnevnih interakcij. Je nekakšna protiutež mračnim, pretirano dramatičnim in akcijsko usmerjenim filmom. To je film, ki bi mu moral človek preprosto pustiti, da drsi mimo njega – kot podobe mimo okna avtobusa, ki kot mehanična gondola pluje po ulicah malega, pozabljenega mesta. /…/ Vedno sem si želel, da bi me nekoč imeli za filmski ekvivalent newyorški pesniški šoli. Pesnike te šole je močno zaznamoval majhen manifest, ki ga je spisal Frank O’Hara. O’Hara je bil zaposlen kot kustos v Muzeju moderne umetnosti; imel je torej pravo službo, pesmi pa je pisal med odmori za kosilo, podobno kot Paterson. V manifestu, ki mu je dal naslov Personizem, pravi: Pesem piši enemu samemu človeku, ne svetu. Piši jo, kot da pišeš pismo ali sporočilo.«