Romeo Aldea, 49-letni zdravnik iz Transilvanije, vzgaja hčerko Elizo v želji, da bi po dopolnjenem osemnajstem letu odpotovala na študij v tujino. Vse se odvija po očetovem načrtu. Elizi se obeta štipendija za študij psihologije v Veliki Britaniji, opraviti mora le še maturo, kar je za odlično dijakinjo gola formalnost. Toda grozljivi incident, ki se pripeti na dan pred prvim pisnim izpitom, postavi na kocko dekletovo prihodnost. Romeo mora sprejeti težko odločitev. Za nastalo situacijo je sicer mogoče najti rešitve, a te kršijo načela, ki jih je kot oče doslej vcepljal svoji hčeri.
Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu se v trpki, realistični moralni drami o vrednotah, vzgoji, kompromisih in korupciji loti težavnega vprašanja, ali cilji upravičujejo sredstva, ko je posredi dobrobit naših otrok. Nagrada za najboljšo režijo na letošnjem festivalu v Cannesu.

Iz prve roke
»Matura je zgodba o kompromisih in načelih, odločitvah in izbirah, individualizmu in solidarnosti, pa tudi o vzgoji, družini in staranju. To je zgodba o staršu, ki se sprašuje, kaj je najboljše za njegovega otroka. Naj se ta čim bolje znajde v resničnem svetu ali naj se vselej trudi biti pošten in spreminjati svet na bolje? /…/ Zgodba Romea Aldee je tudi zgodba o družbi in njenih institucijah. Lahko najdemo povezavo med kompromisom, korupcijo, vzgojo in revščino? Lahko svoje otroke vzgojimo drugače, kot smo bili vzgojeni sami? Pripovedno bistvo takšnega filma ne tiči v natančnem pojasnjevanju vseh tem in pomenov, pač pa v težnji, da jim prepušča prosto pot. Jezik je vedno abstrakten, komunikacija vselej netočna, detajli včasih sporočajo toliko vsebine kot zgodba v celoti. Specifičnost filmske umetnosti se nahaja natanko v podrobnostih, ki jih lahko zaznamo edinole ob gledanju filma: v neprevedljivi drži, nedoločljivem občutku, nejasnem stanju duha – v stvareh, ki jih ne moremo izreči z besedami.«