»V meni sta dve osebi. Rada bi bila Maria, a zadostiti moram Callasovi.«

Skozi preplet redko ali nikoli videnega arhivskega gradiva – izgubljenih intervjujev, prizorov iz opernega zakulisja, domačih videov, neobjavljenih fotografij, intimnih pisem in redkih posnetkov nastopov – spoznamo Mario Callas v najbolj intimni luči doslej: kot pogosto napačno razumljeno umetnico, ki je osvojila svet, a si je skrivoma želela postati le eno – povsem navadna ženska. V filmu srečamo Aristotela Onassisa, Marilyn Monroe, Alaina Delona, Yvesa Saint-Laurenta, J. F. Kennedyja, Luchina Viscontija, Winstona Churchilla, Grace Kelly in Liz Taylor.

Zgodba o izjemni življenjski poti ene največjih opernih div dvajsetega stoletja, povedana izključno z njenimi besedami.

Iz prve roke
»Ko se lotiš branja ali gledanja televizijskih oddaj, ki so bile o Marii Callas posnete pred leti, ugotoviš, da o njej večino časa govorijo drugi. Filmarski instinkt mi je rekel, da tu nekaj manjka, in ko sem prvič govoril z osebo, ki je Mario dejansko poznala /…/, so bile njene zgodbe popolnoma drugačne od tistega, kar sem slišal in bral prej. Takrat sem doumel, da je med poročanjem tedanjih medijev in življenjepiscev ter osebo, kakršna je zares bila, velik razkol. Tako je v meni počasi zrasla želja, da bi ugotovil, kdo je bila Maria Callas v resnici, ne le kot umetnica, ampak tudi kot ženska. /…/ Film raziskuje to dvojnost ter kako je ena del druge, kaj nam Callasova lahko pove o Marii. /…/ Poskušal sem najti ritem, ki bi uravnotežil osebni in umetniški del – del Marie in del Callasove. Želel sem, da to ne bi bil le glasbeni film, ki bi zanimal zgolj ljubitelje opere, ampak da bi pritegnil tudi tiste, ki – kot jaz pred petimi leti – niso operni navdušenci, a bodo prek filma morda to umetnost odkrili. Mariini pevski nastopi v film vnesejo tudi podtekst, saj Callasova vsakič, ko zapoje, razkrije nekaj o Marii /…/.«
– Tom Volf