Pokličite 04/512 10 78; 040/551 213 |

Film

Podrobnosti
Mama - poster

Mama

orig. (Mama )

Dolžina: 93 min
Leto: 2016
Država: Slovenija, Italija, BiH 
Jezik: slovenščina, italijanščina
Scenarij: Vlado Škafar
Režija: Vlado Škafar
Igrajo:  Tič Ralijan, Vida Rucli, Gabriella Ferrari, Pierluigi Di Piazza
Distribucija: Gustav film 

 

Povezava: IMDb

 

Festivali, nagrade 
Nagrada anno uno, I Mille Occhi - Trst 2016. Vesna za najboljšo fotografijo in nagrada Združenja slovenskih filmskih kritikov - FSF, Portorož 2016. Svetovna premiera – Rotterdam.

Filmska pesem o mami in hčeri. Tretji del »trilogije o bolečini in lepoti« Vlada Škafarja je doživel svetovno premiero na filmskem festivalu v Rotterdamu v sekciji Svetla prihodnost.

 

Filmska pesem o mami in hčeri. Tretji del »trilogije o bolečini in lepoti« Vlada Škafarja je doživel svetovno premiero na filmskem festivalu v Rotterdamu v sekciji Svetla prihodnost.

Filmska pesem o mami in hčeri.
Mati odpelje hčer v tujo deželo in jo zapre v hišo v odročni vasici. Čeprav med seboj ne govorita, je jasno, da ima hči samouničevalne težnje. Potovanje, ki se začne kot materin poskus, da bi rešila svojega otroka, postane vse bolj čarobna duhovna pustolovščina, na kateri mati znova prebudi življenje v sebi.
Tretji del »trilogije o bolečini in lepoti« Vlada Škafarja je doživel svetovno premiero v sekciji Svetla prihodnost filmskega festivala v Rotterdamu.

 

Iz prve roke
»V znamenju dveh besed je bila dolga pot Mame – bolečina in lepota. Ti dve vsakdanji, pa vendar mogočni besedi sta prihajali in odzvanjali na vsakem koraku: v prvih podobah, ki so se porodile iz ničesar, iz same besede mama, v srečanjih z nastopajočimi – ob prvem dotiku je postalo boleče in lepo, saj bolečina, pred katero se ne umakne in se pred njo odpre dovolj prostora, vselej postane lepota. Na prvem sprehodu ob gorskem potoku je Gabriella povedala besede, ki so dobro razumele naše popotovanje: preveč je trpljenja okrog trpljenja, trpljenje potrebuje lepoto. /…/ Bolj me zanimajo zgodbe, ki se odvijajo v človeku, kot tiste okoli njega. Moje izhodišče je človek in njegov obraz, v obrazu človeka takoj začutiš zgodbo. Kako je prišlo do izraza, ki ga nosi v tem trenutku, in v kaj se bo spremenil. Tu pa me je tudi zanimalo, da bi na človeka pogledal še drugače. Ali lahko nanj pogledam samo kot na bitje, brez človeških predstav in pričakovanj? V Tavernierjevem filmu iz leta 1980 Une semaine de vacances je na začetku zbirka otroških želja; ena želja pravi: rad bi bil miza, da bi kot miza gledal ljudi. Kako drugače se ti lahko tako odkrije človek! In potem vse drugo: pogledati na rastlino ali na mizo s svinčniki kot na človeka, pričakovati njuno misel ... Ko sem v prizoru v samostanu prvič zagledal smrekovo vejo kot bitje, ki mi je enako, se pravi kot duhovno bitje; ko se mi je zazdelo, da se skozi novorojene vršičke poraja jasna govorica in ko je v zidovju in rastlinju samostana začel vstajati duh kakor v potolaženi materi, sem tudi sam doživel razodetje. Ko to napiše denimo Župančič v Ljubljanskem polju– 'Ti si žarelo, polno sončnih žarkov / in hrepenelo, dvigalo se v zrak / a jaz sem hodil med pšenico tvojo / in trgal tvoje žive misli, mak' – je sprejemljivo in razumljivo, filmu pa naj to ne bi bilo namenjeno?  /.../ Umetnost je zame najvišja oblika pogovora. Tistega največjega v sebi, lepote in skrivnosti, ne moreš deliti neposredno. In tudi tistega, kar nam v odnosu najbolj leži na duši, se ne da povedati v obraz ali v uho. Neposredno sporočilo ne more doseči iste metafizične dimenzije in resnice kot pismo ali pesem. Ta film je emanacija takega pogovora. To pa tudi pomeni, da se mama in hči ne smeta dotakniti, če se želita zares dotakniti. Preprosto je treba verjeti kot v svojih verzih Lili Novy: 'in ko iz temnih tal pogleda cvet, / zbudi se v njem svetal spomin na svet.' /.../ Pri Mami me je zanimalo narediti film, ki ima neko svojo strukturo. Jaz bi temu rekel struktura vodnih kapelj. Tu ne gre za klasično dramaturgijo, običajno vzročnost v pripovedi. Želel sem, da film ves čas odmeva tako kot odmevajo valovi na vodni gladini, ko nanjo padejo kaplje.«
- Vlado Škafar

 

»Tako kot sem se na snemanju počutila sama, prepuščena sama sebi, tako sem se počutila tudi kot gledalka, spet sama; sem gola, bosa ... to je edina pot, da lahko sebe slišimo, tišina (oklepaj tišine) /.../ Tako je, kot da bi iz kaosa sveta gledalca vrgel na samotni otok – neizprosno in blagodejno – kot da bi si odpočil – kot da ti je nekaj odpadlo in lahko sedeš pod drevo – normalno živiš /.../ Med ustvarjanjem filma sem v sebi odkrila marsikaj. V nas sta dve osebi, sicer povezani med seboj, a vseeno vsaka živi svoje življenje. Smo pač del civilizacije tavajočih duš.«
- Nataša Tič Ralijan

 

Portret avtorja
Vlado Škafar je avtor kratkih filmov Stari most (1998) in Nočni pogovori z Mojco (2008) ter celovečercev Peterka: leto odločitve (2003), Otroci (2008), Oča (2010) in Deklica in drevo (2012). Oča je prvi slovenski film, ki je bil izbran v program Mednarodni teden kritike na Filmskem festivalu v Benetkah, prikazan je bil na več kot petdesetih filmskih festivalih po vsem svetu in prejel osebno nagrado Aleksandra Sokurova na festivalu Voices v Vologdi. Vlado Škafar je bil nekoč dejaven kot filmski publicist, znan pa je tudi kot programski vodja in sograditelj Slovenske kinoteke ter filmskega festivala Kino Otok. Vzporedno z nastajanjem filma Mama je s slikarko Joni objavil zbirko poezije in akvarelov Krogi = En = Circles.

PRIHAJAJOČI FILMI
Črni čaj
Črni čaj
petek ob 20:30
art kino
Pelji me na luno
Pelji me na luno
sobota ob 20:30 / 28.07 ob 20h
pop
Novice
Kino nad mestom 2024
15.07.2024

Kino Sora, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Zavod 973 od 8. do 11. avgusta 2024 vabimo v Kino nad mestom. Na terasi otroškega in mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Tavčarja...več

Priporočamo

Črni čaj

Črni čaj

romantična drama
petek ob 20:30
art kino

Aya pred oltarjem v zadnjem trenutku reče »ne«, zapusti...

Pelji me na luno

Pelji me na luno

romantična komedija
sobota ob 20:30 / 28.07 ob 20h
pop

Film Pelji me na luno s Scarlett Johansson in Channingom Tatumom v glavnih...

Deadpool in Wolverine

Deadpool in Wolverine

z.f. akcijski
26.07 ob 20h / 27.07 ob 20h
pop

V novem filmu mora Deadpool najti način, kako rešiti svoj svet. Za...

Varuhi formule | Kino nad mestom (vstop prost)

Varuhi formule | Kino nad mestom (vstop prost)

zgodovinska drama
08.08 ob 21h
art kino

Potem ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito 17. maja 1958 slovesno s...

škofja loka ministrstvo za kulturo europa cinemas art kino mreža Slovenski filmski center europa cinemas