Eliot je majhen konjiček z velikimi sanjami. Odkar je vrt z živalmi za božanje, v katerem živi, postal uradni tabor za urjenje severnih jelenov, se zdi njegovo delo gnanja črede koz, ki ga opravlja s starim stricem Peanutbutterjem, domala bedno. Želi si vznemirjenja. Dogodivščin. Slave! Tako je: Eliot si želi delati za dedka v rdečem. Biti hoče jelen v Božičkovi vpregi.

Ko eden od Božičkovih jelenov, Blitzen, naznani, da se namerava 21. decembra upokojiti, in Božiček priredi izredno tridnevno avdicijo, Eliot vidi svojo priložnost. Zbere ves pogum in – kljub nasvetom najboljše prijateljice, koze Hazel – priredi lastno avdicijo za glavnega trenerja Walterja. Do potankosti obvlada vsak obrat, kot veter dirja po poligonu in je nasploh neverjeten, a Walter se sploh ne zmeni zanj. Še huje: njegov zakleti sovražnik DJ (kratica za Donner Junior – tako je, sin Božičkovega Donnerja je) – in njegovi jelenji pajdaši se mu grdo posmehujejo. Peanut Butter ga lahko zgolj okara, da posega po zvezdah. Osramočeni Eliot začne dvomiti vase. Morda so njegove sanje res preveč ambiciozne.

A potem s Hazel odkrijeta, da namerava Walter živali s kmetije prodati poblazneli pridelovalki suhega mesa Ludzinki, ker vrt za božanje živali že dolga leta ni prinesel nobenega dobička. Eliot dožene, da lahko kmetijo reši le, če postane del Božičkove vprege. Kajti kdo na svetu ne bi hotel obiskati živalskega vrta, v katerem se je rodil prvi severni jelen, ki ni jelen? Hazel prepriča, da se v Walterjevem prtljažniku pretihotapita na Severni tečaj, kjer ima Eliot zaradi dejstva, da sploh ni jelen, sprva težave pri registraciji za avdicijo, nato pa si nadene lažne rogove in prelisiči uradnike. Zdaj mora zgolj še premagati dvajset najboljših severnih jelenov, pa bo služba njegova!