Družina se znajde v brezizhodni situaciji, ko je varna samo za zidovi lastne hiše in dvorišča. Ko čas izgine, se zatočišče spremeni v zapor. Nič pa ne more preprečiti sanj in želje po svobodi.

Komorna drama Drevo je celovečerni prvenec Sonje Prosenc, premierno prikazan v tekmovalni sekciji Vzhodno od zahoda na festivalu v Karlovih Varih.

Iz prve roke
»Želja, da bi naredila ta film, je nastala iz zgodb, ki sem jih slišala in prebrala med raziskovanjem za projekt z nekega drugega področja. To so bile zgodbe o otrocih, ki zaradi maščevanja, ki grozi njihovi družini, odraščajo ujeti za zidovi lastnega doma. S soscenaristom in direktorjem fotografije Mitjem Ličnom sva vzela ta moment in okoli njega zgradila svoj fiktivni svet, ki sicer ne poskuša posnemati realnosti, a nosi realna občutja ujetosti in tesnobe. Lani je med snemanjem filma meni ljuba oseba, del naše družine, umirala. Vsak snemanja prosti dan sva z Mitjem preživela z njo v bolnišnici. Vsakič znova, ko sva se vračala na snemanje, je v nekajurni vožnji ideja, ki naju je obsedala v filmu, bolj in bolj preraščala v najino lastno občutenje ujetosti v položaj, ki ga ne moreš spremeniti, in tistega neizbežnega, ki prihaja. Kar je bilo med pisanjem scenarija ideja, je sedaj skozi izkušnjo neizbežne prihodnosti postalo pristno občutenje in še poudarilo fokus najinega zanimanja. Zgodba o maščevanju tako ni jedro, ampak je postavljena kot okvir filma, znotraj katerega se izrisuje in vibrira portret določenega stanja – stanja ujetosti in tesnobe; naj bo to fizična ujetost, kot jo doživlja Veli, ujetost v sistem skozi oči Milene, ali pa ujetost v lastne občutke krivde in odgovornosti, ki zaznamujejo Aleka v tretjem delu filma. Preden se je snemanje končalo, je Sara umrla. Film sva posvetila njej.«
- Sonja Prosenc, režiserka in soscenaristka

Portret avtorice
Sonja Prosenc je diplomirala na programu novinarstvo – kulturologija na Fakulteti za družbene vede. Že med študijem se je usmerila v vizualno ustvarjanje; film in grafično oblikovanje. Udeležila se je Talent Campusa na Berlinalu in v Sarajevu ter soustanovila produkcijsko hišo Monoo. Leta 2009 je bila izbrana na prestižni enoletni scenaristični program TorinoFilmLab, Script&Pitch. Dve leti kasneje je pridobila štipendijo DSFU. Po kratkem filmu Jutro, ki je bil po festivalski poti odkupljen še za predvajanje v enaintridesetih državah, in dokumentarnem portretu slikarja Jožeta Tisnikarja Mož s krokarjem je posnela svoj prvi celovečerni film Drevo.