Prisrčna zgodba, ki sloni na resničnih dogodkih, o Michaelu »Eddieju« Edwardsu (Taron Egerton), pogumnem Britancu, ki je kljub majhni verjetnosti postal smučarski skakalec in nikoli ne nehal verjeti vase – pa čeprav ga je odpisal že celoten narod. S pomočjo uporniškega in karizmatičnega trenerja (Hugh Jackman) Eddie izzove uradne kanale in z neverjetno in zgodovinsko udeležbo na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 osvoji srca športnih navijačev širom po svetu… 

Eddiejeva zgodba je pravi navdih. Čeprav ni bil nikoli resnično nadarjen za šport, se je že od malih nog posvetil enemu samemu cilju: da se udeleži Olimpijade. Poskusil se je v različnih športnih disciplinah in se osredotočil na smuk. Za las je zgrešil kvalifikacijo v britansko moštvo za zimske igre v Sarajevu leta 1984, zato se je preusmeril v smučarske skoke. Pri tem je seveda naletel na kar nekaj težav: Velika Britanija ni na zimskih olimpijskih igrah nikoli imela predstavnika v smučarskih skokih. Eddie je bil težji od večine skakalcev, ki so začeli trenirati v rosnih letih, on pa ni imel sredstev, komaj kaj je treniral in je moral, ker je slabo videl, skakati z očali na nosu, ki so se sredi spusta vedno nevarno orosile. 

Toda njegov neutrudni duh je prevladal. Prosjačil je za opremo, si jo posojal, in postal edini britanski tekmovalec na svetovnem prvenstvu leta 1987, kjer je z uvrstitvijo na 55. mesto za las ujel kvalifikacijo za zimske olimpijske igre v Calgaryju naslednje leto. 

V Calgaryju je Eddie zares poletel – dobesedno in v prenesenem pomenu. Čeprav je bil na obeh dogodkih – tako v skokih na 70 kot v skokih na 90 metrov – zadnji, je postal ljubljenček medijev (rumeni tisk mu je hitro nadel vzdevek »Orel«) in nekakšen ljudski junak, znan po svojem nekonvencionalnem slogu, videzu in volji do tekmovanja. Torej je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bo nekdo o njegovem življenju posnel film…