Ivo, delavec v slavonskem kmetijskem kombinatu, najraje dela ponoči. Pred mnogimi leti je bil obsojen zaradi posilstva in od takrat se izogiba ljudi, oni pa se izogibajo njega. Neke noči mu pot prekrižajo ženska, ki je na samotni cesti ostala brez bencina, delavec na bencinski črpalki in lokalni policist …

Tri zgodbe, ki se zgodijo v eni sami usodni noči, postopoma razkrijejo podobo človeka, ki ostaja zaznamovan s svojim zločinom, ravno tako kot njegov domači kraj ostaja ujet v spomine na vojno.

Zanimivosti
Kosec je prvi hrvaški film, v katerem nastopa Zlatko Burić, hrvaško-danski igralec, ki je zaslovel v devetdesetih letih s trilogijo Diler (Pusher) Nicolasa Windinga Refna.

Iz prve roke
»Film ni grozljivka ali triler, niti se ne ukvarja z ornitologijo. Gre za tisto, čemur rečemo drama, in sicer v najširšem pomenu besede. Čeprav to ne pomeni, da bi morali povsem prezreti zlovešče implikacije, ki se skrivajo v naslovu Kosec. /…/ v lastnem procesu ustvarjanja filmov [se] še najraje posvečam kreiranju in razvijanju atmosfere, tistega, 'kar je v zraku'. Ta element je zame izjemnega pomena, zato ga običajno postavim v izhodišče svojih filmskih projektov. Tokrat sem na primer hotel posneti film o svojem rojstnem mestu. /…/ izhajal sem iz tega, da si želim zgodbo prepojiti z melanholijo, da bi iz nje vel pesimizem, ki ga zaznavam med sprehodi po mestu, šele nato pa sem se lotil iskanja oziroma ustvarjanja likov, ki so povezani z njegovo polpreteklo zgodovino. /…/ zgledoval [sem se] pri Robertu Altmanu in njegovem filmu Tri ženske – opisal ga je kot delo, ki ga gledalec lažje začuti, kot pa razume. Lotil sem se torej svojevrstnega pripovednega eksperimenta.«
- Zvonimir Jurić, režiser in soscenarist

»Kosec je poskus, da bi v nočnih prostranstvih koruznih polj, zloveščih prostorih razpadajočih tovarn, bučnih barih in pozabljenih hišah na koncu vasi našli vsaj kanček topline, prijateljstva, ljubezni in miru.«
- Branko Linta, direktor fotografije

Portret avtorja
Zvonimir Jurić (1971, Osijek) velja za enega najboljših sodobnih hrvaških režiserjev. Leta 2009 je skupaj z Goranom Devićem napisal in zrežiral celovečerec Črnci (Crnci), zgodbo o elitnem hrvaškem vodu, ki je med vojno v devetdesetih letih opravljal 'umazana' dela. Film je osvojil številne mednarodne nagrade, med njimi vodomca na LIFFu. Jurićev kratki film Rumeni mesec (Žuti mjesec, 2009), ena od devetih epizod v omnibusu Zagrebačke priče, je bil premierno prikazan v uradnem programu Berlinala in je med drugim prejel nagrado za najboljši kratkometražec v Sarajevu.