Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice, ki so zaznam-ovale polpreteklo zgodovino. Te dogodke pa obkroža tančica skrivnosti, ki še danes burijo domišljijo. Film Houston, imamo problem! režiserja Žige Virca je nov, svež prispevek k razmišl-janju in razpravam o teorijah zarot. Ta intrigantski igrano-dokumentarni film raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednem več milijard dolarjev. Svež ameriški denar pa je bil ključni faktor relativno visokega življenjskega standarda v Jugoslaviji v obdobju do Titove smrti.

Igrano-dokumentarni film Houston, imamo problem! je presenetljiva zmes realnosti in fikcije, ki prikazuje polpreteklo zgodovino skozi perspektivo teorije zarot. V filmu se prepletajo osebno pričevanje Ivana, inženirja v jugoslovanskem vesoljskem programu, in sveži, do zdaj javnosti neznani arhivski posnetki. To gledalce vabi h kritični presoji o tem, čemu v filmu verjeti in čemu ne. Na tej zabrisani meji med realnostjo in fikcijo filozof Slavoj Žižek v filmu zastavlja ključno vprašanje: »Kaj je pravzaprav res?«

Po 2. svetovni vojni je jugoslovanska obveščevalna služba predsedniku Titu odkrila domnevno izgubljene načrte Hermana Potočnika Noordunga za vesoljsko tehnologijo. Tito, ujet med vzhodom in zahodom, se odloči izkoristiti priložnost in izda ukaz za začetek razvoja ambi-cioznega jugoslovanskega vesoljskega programa. Marca 1961 je program prodan Združenim državam Amerike. Dva meseca kasneje predsednik John F. Kennedy napove, da bodo Amer-ičani poslali človeka na Luno. Mnogi verjamejo, da se je to res zgodilo in da sta ta dva dogodka povezana.

Ivan se vrne v domovino 50 let po tem, ko ga je vojaška varnostna služba poslala v ZDA, kjer je delal za NASO. Zdaj prvič v življenju sreča svojo hčerko, ki je ni nikoli videl. V filmu skupaj s Francem, upokojenim generalom JLA, ki je bil zadolžen za tajnost jugoslovanskega vesoljskega programa, razkrivata kompleksno mrežo skrivnosti, laži, manipulacij in umazanih političnih iger. Film nas popelje tudi v nekdaj največji podzemni kompleks v Evropi, Objekt 505, nekdanjo strogo varovano bazo jugoslovanskega vojnega letalstva pri Bihaču, ki je jugoslovanska različi-ca bolj znanega ameriškega poligona za testiranje različne tajne vojaške tehnologije, imeno-vanega Področje 51 (originalno: Area 51).

Avtorji filma tako prinašajo celovito zgodbo o pionirskem raziskovanju vesolja, ki je več kot pol stoletja ostala skrita javnosti. Kombinacija zgodovinskih dejstev, govoric in laži o tem obdobju jugoslovanske zgodovine izziva gledalca, da si sam ustvari svojo sliko o teh dogodkih.